Gospod me vodi v tujini

Lep pozdrav v Slovenijo!

 

Pred mnogimi leti se je v meni porodila želja, da bi obiskala Veliko Britanijo. Slike v učbenikih za angleški jezik od osnovne šole naprej so to mojo željo še večale. Dejstvo, da je moje znanje angleščine bolj borno in zavedanje, da je znanje tujih jezikov dandanes izredno pomembno, je mojo željo, da bi preživela nekaj časa v Veliki Britaniji, še podkrepilo. Toda vprašanje je bilo, kako naj grem, kam naj grem, kaj naj delam. Po končanem študiju sem kar kmalu dobila zaposlitev za določen čas, s tem pa sem svojo željo po odhodu v tujino potisnila na stran. Po preteku pogodbe sem se tudi jaz uvrstila med brezposelne in začela iskati novo zaposlitev. Za pomoč sem prosila Gospoda. Vendar me je bilo nekako strah nove zaposlitve, saj sem se zavedela, da kamor koli pridem, pričakujejo, da angleščino perfektno obvladam.

Po prvih negativnih odgovorih sem spoznala, da je prišel čas, da si z angleščino pogledava iz oči v oči, da je prišel čas za odhod v Veliko Britanijo. Zaupala sem Gospodu, da bo uredil vse potrebno. Prosila sem ga, naj mi da zaposlitev v tujini, plačano delo, saj denar potrebujem. Prvo tovrstno prošnjo so mi v nekem podjetju zavrnili. Po ohrabrujočih besedah kolegice, ki mi je dejala, da ob prvem neuspehu še ne smemo vreči puške v koruzo, sem spet začela upati, da bom pa morda kdaj le stopila na angleška tla. Verovala sem Gospodu. In tako sem enega lepega dne na Zavodu za zaposlovanje zagledala oglas, da v UK potrebujejo negovalca v domu za ostarele, medicinska izobrazba ni potrebna, izkušnje so dobrodošle, niso pa potrebne, saj poskrbijo za usposabljanje, mesečno plačilo je zagotovljeno, potrebno je le dobro znanje angleščine. Poslala sem prošnjo, v odgovor pa dobila kopico formularjev.
Če pogledam nazaj, je bilo vse priskrbljeno natanko ob pravem času in prišel je čas odhoda. Ko sem stopila na angleška tla, sem v sebi občutila mir. Edino, kar mi je preostalo, je bilo zaupanje, da je Gospod z menoj in me vodi. In res me je vodil in me še čudovito vodi.
Lep pozdrav v Slovenijo! Priporočam se v molitev, da bi zares dobro opravljala svoje delo, da bi Gospod lahko žarel prek mene na druge, da bi blagoslavljal vse, ki jim pomagam.
Končujem z besedami: “Hrepenenje njegovega srca si mu dal, prošnje njegovih ustnic nisi odrekel” (Ps 21,3).

Liljana