Kristus je vstal, zares je vstal - zate in zame, za nas vse. Želim vsem vam in vašim družinam, da radostno zmagoslavje, neizmerna ljubezen in moč Velike noči ostane kot pečat in potokaz in napajalnik žive vode našega življenja. Pa včeraj - ste bili dovolj marljivi in prosili zase, svoje in ves svet, za mnoge milosti na nedeljo Božjega usmiljenja? Saj veste, da Bog ne mara skromnega prositelja! In nikar in nikdar ne pozabimo moliti za ves svet - za žive, pa tudi rajne. Naš dar Gospodu naj bo, da bomo zvesto moliti za spreobrnjenje in zveličanje prav vsakega človeka sveta!

Vsi smo Božji otroci - Božje in Marijino Srce krvavi in hrepeni po vsakem človeku sveta!

Zunaj je že prava cvetoča pomlad. Tudi naše srce potrebuje sonce in živo vodo za razcvet. Preizkušen recept: poromajmo skupaj v Paray tudi letos. 

• Na poti se bomo najprej ustavili v Pribežališču grešnikov - tako je Le Laus poimenovala Marija, tam se je spreobrnilo na tisoče in tisoče ljudi. 
• Nato bomo tri dni uživali in se prenavljali v Marijinem naročju na La Salette - premlevali bomo lahko njena sporočila, katerih resničnost doživljamo sedaj in nam bodo spodbuda k molitvi za rešitev. 
• Obiskali bomo še Arškega župnika in se mu priporočili za pomoč v tem najhujšem boju med dobrim in zlim vseh časov - on je bil specialist za to! Samemu Hudiču so se tresle hlače pred njim!In potem bomo štiri dni uživali v kraju razodetja Jezusovega Srca, kjer bomo mogli napolnili in zdraviti naša srca z Njegovo bližino. Slavljenje za dobro jutro, vsakodnevna sveta maša, predavanja, maziljeno druženje!
• Na poti domov se morda še kje ustavimo, če bo zanimiva priložnost!

Prijavnica (PDF)

Prijavnica (Online)

OPIS DESTINACIJ

Padova:

Priprošnjik v tisočerih stiskah, tudi vojnih, sv. Anton Padovanski, po njegovi priprošnji so se in se še dogajajo mnogoteri čudeži. Sodobnik sv. Frančiška, rojen v Lizboni, je od izčrpanosti umrl pri komaj 35. letih v Padovi. Pri 15. letih je stopil v samostan in ko so pripeljali posmrtne ostanke prvih frančiškanskih mučencev iz Afrike, se je odločil postati frančiškan. Tako je kot misionar bil poslan v Afriko, vendar je zbolel in se zaradi hude mrzlice moral kmalu vrniti. Po kapitlju, ki se ga je udeležilo 3.000 frančiškanov, je postal največji pridigar na svetu, včasih ga je poslušalo tudi 30.000 ljudi, ki so ga slišali brez akustičnih pripomočkov, nekateri tudi kilometre daleč. Celo ribe v morju so ga poslušale, ko jih je nagovoril. Znana je resnična anekdota o sv. Antonu in muli, ki se je poklonila pred Najsvetejšim in zagrizeni heretik se je ob tem spreobrnil. Gospod je po njegovi priprošnji delal mnoge čudeže, celo obujal mrtve. V primeru umora, kjer so krivično obsodili človeka, je na Antonov ukaz mrtvi spregovoril in razrešil uganko. Mati, ki se je vrnila s poslušanja njegove pridige, je našla doma mrtvega sinka, stekla k svetniku, ki ji je rekel: «Vrni se domov, tvoj sin živi«. Srečna mati ga je našla na dvorišču, ko se je igral s prijatelji. Svetnik je učil ljudi moliti: preden pričnemo z besedno molitvijo, je potrebno ozračje notranje tihote, v kateri zaupljivo odpremo srce Bogu, nato se z Njim prisrčno pogovarjamo ob tem, ko Ga gledamo navzočega ob sebi, nato Mu, kar je samoumevno, predstavimo svoje težave in probleme, prošnje in nato se Mu zahvaljujemo in Boga slavimo. Samo duša ki moli, lahko napreduje v duhovnem življenju.

Le Laus:

Dolina, izbrana po Mariji kot zatočišče za vsakogar. Benoite Rencurel je leta 1654 kot sedemletno neuko dekletce po smrti očeta bila prisiljena postati pastirica. Predno je odšla v planino s svojo čredo, je prosila mamo, da ji da rožni venec. Molila je cele dneve in tako postala prava kontemplativka. Pri sedemnajstih si je srčno želela srečati Mater Marijo, postala je priča številnih milosti v obdobju prikazovanj, ki so trajala 54 let. Prejela je mnogo izrednih darov, med drugim tudi dar »vpogleda v dušo«, obogatena je bila z mistično izkušnjo Raja. Imela je sočutno srce za vsakogar. Postala je mistkinja, ki je mnogo let skrivnostno združena s Kristusom, doživljala mistično križanje. Njeno pastoralno delo je bilo sprejemanje grešnikov, za katere je molila in opravljala pokoro, čemur so sledila številna ozdravljenja in spreobrnjenja. »Radostno« je umrla v 71. letu starosti.

La Salette:

Na pobočju francoskih Južnih Alp, nad vasico La Salette, 1800 metrov visoko v hribih, se je v jutru 19. septembra 1846 prikazala Marija dvema nepismenima pastirčkoma – petnajstletni Melaniji in enajstletnemu Maksimu. Prekrasna Gospa je bila žalostna in je jokala. Naglasila je dve pregrehi: ljudje ne spoštujejo nedelje in preklinjajo Boga. Če se ne bodo spreobrnili, jih čakajo velike in hude preizkušnje. »Sporočita, otroka, sporočita zakrknjenim srcem, naj se ozrejo na tabli z Božjimi zapovedmi!«. Nemajhna naloga za otroka, saj je bila njuna okolica polna dvoma v resničnost prikazovanj in njunih pričevanj. Zato jima je Marija obljubila, da bo z znamenjem potrdila resničnost njunih pričevanj. V tem sušnem predelu Alp je bila voda na razpolago le pol leta, ko se je topil sneg v planinah. Obljubila jima je, da bo nastal nov izvir, ki ne bo presahnil vse leto. Iz tega izvira lahko še dandanes zajamemo vode. Iz Srca Njenega Sina pa žive vode za vso večnost.

Ars:

Sveti župnik Arški je bil leta 1818 imenovan za župnika v Arsu. Težke pokore, dolge prebedene oči pred Najsvetejšim in ostre pridige so kmalu obrodile sad v spreobrnjenju meščanov. Čeravno je med duhovniki veljal za tepčka, so v njem ljudje spoznali izrednega spovednika, ki se je v spovednici razdajal tudi po 14 ur dnevno. Ljudje so po več dni čakali na spoved pri njem, ki je imel dar branja človeških src. Hudič ga je zelo mučil, celo sežgati ga je poizkusil in priznal, da če bi bila še dva taka, kot je Vianney, Satan ne bi imel več nobene moči nad Svetom. Iz čiste ljubezni do svojih vernikov je na Marijinem oltarju v izdolbeno srce položil lističe z imeni svojih faranov in jih tako posvetil Mariji. Poskrbel je tudi za dom za sirote in ravno zanje izprosil tudi enega prvih čudežev, slednjih je bilo po priprošnji svetnika ogromno število. Vendar je zasluge za čudeže v celoti pripisoval mladi mučenki, sv. Filomeni, katere oltar je v Arški cerkvi in jo je zelo častil, pa tudi vernikom priporočal, da se k njej zatekajo v vseh stiskah.

Paray-le-Monial:

Kraj razodetja Jezusovega srca vizitadinki Marjeti Mariji Alacoque, kateri je 27. decembra 1673 dejal: »Moje božje Srce je tako prevzeto od ljubezni do ljudi, posebno še do tebe, da ne more več zadržati v sebi plamenov svoje goreče ljubezni. Mora se razširiti po tebi ter se razodeti, da ljudi obogati s svojimi dragocenimi zakladi, ki jih razkrivam in ki hranijo v sebi dovolj posvečujočih in zveličavnih milosti, ki so potrebne, da ljudi rešijo pogube. Izbral pa sem si tebe, četudi brezno nevrednosti in nevednosti, za izpolnitev tega velikega načrta, zato da bom vse napravil sam.« Marjeta je bila mistkinja. Pogosto se ji je Jezus prikazoval in se z njo pogovarjal. Temelječ na njenih zapisih videnj je bilo izoblikovanih tudi 12 obljub Srca Jezusovega, ki so jih deležni vsi, ki iskreno in dobro častijo Jezusovo Srce. Marjeto je Jezus tudi prosil, da bi bdela ob Njem v času Njegovega največjega trpljenja, to je ob četrtkih od 23. ure do polnoči. Na osnovi Jezusove izrecne želje se je po mnogih ovirah, nasprotovanjih in ponižanjih ob koncu njenega življenja razvilo češčenje Srca Jezusovega najprej znotraj njene redovne skupnosti, nato pa postopoma po vsej Cerkvi. Razširila se je tudi pobožnost prvih petkov, zadoščevanje in posvečevanje družin, posvetitev Srcu Jezusovemu. Paray je kraj izrednih milosti.