Razmišljanje s srečanja v Slovenski Bistrici

Posted in Reportaže

Veruj in rešen boš ti in tvoja hiša

 

Poučevanje g. Cirila Čuša na mesečnem srečanju mariborske Prenove, ki je bilo tokrat v Slovenski Bistrici, 22.3.2015. Domače molitveno občestvo je ob tej priložnosti praznovalo 2 x 25 let, katerih člani se srečujejo že polnih 25 let dva dni v tednu.

 

Gost je v svojem predavanju nagovoril vse prisotne:

Ateistov ni na svetu, danes vsak v nekaj verjame (v človeka, v stvar,…). Vera v Boga je danes problematična. Ali verujete, da je Bog živ in živi med nami? Bog je, vendar ga s telesnimi očmi ne vidimo, vidimo ga z očmi vere.  Je pa vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo. (Heb 11,1).

Kaj je naša vera? Vera, ki je grajena na čustvih je kot pesek in hitro pada. Bog lahko deluje preko naših čutil. Nobeno čutilo pa ni Bog in ni Resnica. Vera brez del je mrtva. V Gal 5,22 beremo o sadovih Sv. Duha… ali se urimo npr. v nepotrpežljivosti? Nepotrpežljivost je sestra napuha.

Dobra navada je, da najprej zjutraj izročimo dan Gospodu, vzamemo si čas Zanj. Mi imamo svoje načrte, ki pa jih Bog spreminja. Vera počasi raste, velikokrat pridemo v preizkušnje. Ko je bil g. Ciril nekega dne razočaran, je šel na Kalvarijo, na hrib nad Mariborom. Tam je pokleknil, zaprl oči in čez nekaj časa je zaslišal glas: »Ali ti meni ne veruješ?« Takrat je začutil Božji dotik in ljubezen.

V Svetem pismu nam Jezus obljublja: »Mir z vami! Ne bojte se! Jaz sem z vami do konca sveta.« Na podlagi božje besede vem, da je Bog z menoj, Bog je tukaj, On je živ. Potrebno je zaupati v Gospoda. Vera pride vedno v preizkušnjah, vsak strah pa je pomanjkanje vere.

Nikoli ne smemo pozabiti, da nas ima Bog neskončno rad – mi smo Božji otroci in Bog je naš Oče. Ali želimo sprejeti to, kar nam On ponuja? In katera je najpomembnejša zapoved v Svetem pismu? »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem.« (Mt 22,37).

Molitev je pogovor z Bogom, ne monolog. Bog nam je namreč dal dvoje ušes in ena usta. Poslušati je potrebno, kaj nam On govori. Božji otrok ljubi vse ljudi, tudi sovražnike. Jezus je za mene in tebe dal življenje na križu. Če hočemo hoditi za Njim, moramo vzeti svoj križ. Lepo je, da si vzamemo čas in smo pred Najsvetejšim. Vsak lahko postane svetnik, trudimo se, da bi bili v Njegovi bližini.

BOG MENE LJUBI – to je temelj vere! Ima nas neskončno rad, je neskončno usmiljenje in neskončna dobrota. Zakaj potem sebe ne ljubim? Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. (Mt 5,39). Sprejmi sebe takšnega kot si. Sebe moraš imeti rad. Pogledaš se v ogledalo in se vprašaš – ali sem podoben Jezusu ali Mariji?

Bog je ljubezen! (prim. 1 Jn 4,8.16) To ljubezen je potrebno prenesti v življenje. Ko naredimo znamenje križa, to storimo počasi in z ljubeznijo. Stopamo namreč v odnos z Bogom, ki nas je ustvaril, ki odrešuje,… S križem vstopamo v odnos z Jezusom, ki nas ljubi, nas je odrešil. Križ osvobaja od vsega zla. Kristjani velikokrat nismo veseli, smo kot mrtveci, to nam muslimani očitajo. Jezus nam govori: Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi in jaz vam bom dal počitka (Mt 11,28).

IMETI SEBE RAD IN SE SPOŠTOVATI! Biti moramo zmerni v vsem: dovolj spati, jesti, vzeti si počitek,… Sprejeti moramo osebno odločitev: sprejeti Jezusa za odrešenika! Dobro je, da se skozi celotno življenje sprehodimo z Jezusom in Marijo. Naj Gospod stopi v trenutke ranjenosti, strahu, bolezni. Brez mene ne morete ničesar storiti. (Jn 15, 5). Izročiti moramo Jezusu vse, svoje življenje in vsak trenutek.

Kakšen je način, da spremeniš drugega človeka. Pomembne so 4 stvari:

  1. v duhu z Jezusom stopi do tega človeka, povej mu, da mu odpuščaš za vse, kar je storil;
  2. osebo prosimo, da nam odpusti;
  3. človeka v duhu objamemo z Božjo ljubeznijo, ostanemo v objemu;
  4. zahvalimo se Bogu za to osebo.

Takrat se sami začnemo spreminjati in to bodo drugi občutili. Postaneš bolj miren in ljubezniv,…

Ogromno je v ljudeh depresivnosti in nemira, velikokrat je to posledica splava. Potrebno je nekaj storiti:

  1. oseba (ne samo ženska) se mora spovedati, to je greh.
  2. moliti k sv. Duhu, da prepoznaš spol otroka, mu daš ime in ga v duhu krstimo.
  3. darovati sv. mašo za dušo otroka – zgodi se odrešenje.

Primer ženske, ki je imela 17 splavov, tega se je spovedala, jih v duhu krstila, darovala je 17 sv. maš. To se je fizično poznalo na njenem telesu, bila je pomlajena. Otroci so bili odrešeni in so sedaj vsi angelčki.

Na srečanju, ki je potekalo v Slovenski Bistrici, je pričevala tudi Petra. Bila je na srečanju z Don Turbitom. Pri molitvi za posameznike je prosila za ozdravitev kolena. Gospod Jezus jo je ozdravil. Sedaj stopa po Jezusovi poti in je vesela, da je z njo cela družina.

Vrhunec srečanja je bila sv. maša, ki sta jo darovala p. Ivan Platovnjak in Ciril Čuš, ob koncu pa so se udeleženci radi udeležili molitev nad posamezniki.

 

                  
     
     

 

 

Zapisala: Milena Grabušnik

Fotografije: Cvetka Ajd