Utrinek z mesečnega srečanja v Mariboru

Posted in Reportaže

 

VRZIMO SE V NAROČJE MILOSTI

MARIBOR

Zadnjo januarsko soboto je v Slomškovi dvorani v Mariboru potekalo mesečno slavilno srečanje. Gost na srečanju je bil g. Robert Brest, župnik v Turnišču in duhovni spremljevalec Katoliške Karizmatične Prenove. Najprej smo slavili Gospoda v Najsvetejšem oltarnem zakramentu, se mu zahvalili za vse kar nam daje in ga prosili za blagoslov v letu, ki se je pričelo. Vsi z veseljem prisluhnemo pričevanjem in tudi tokrat je bilo tako. Kako je, ko se srečaš z živim Jezusom, ko spoznaš Njega, ki ozdravlja in rešuje, ter njegovo neskončno ljubezen in usmiljenje, je z nami podelila Marjana.

 

Gost nam je spregovoril o milostih, ki ima za nas pripravljene Gospod. Ker je bilo srečanje prav na nedeljo sv. Pisma, je pomembno vedeti, da je tudi Božja beseda velika milost. V sebi ima moč, da Sv. Duh deluje v nas, ko jo beremo. Bog nam govori po Sv. Pismu. Papež Frančišek nas nagovarja, da bi vedno imeli pri sebi knjigo vseh knjig in vsak dan prebrali in premišljevali vsaj en stavek. To je naša duhovna hrana, ki jo premalokrat izkoristimo.

Prav tako je velika milost zakrament bolniškega maziljenja, ki ga ponavadi duhovnik podeli umirajočemu. V Svetem pismu je zapisano: »Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu pomazilijo z oljem.« (Jak 5, 14). Ta zakrament ozdravljenja lahko bolniki prejmejo od rojstva dalje, še posebej tisti, ki so bolni na duši in v duhu. Po prejemu tega zakramenta so nekateri bolniki hitro ozdraveli. Zakaj pa nekateri ne ozdravijo? Včasih Bog dovoli določeno bolezen. Bolezen je treba sprejeti in darovati svoje trpljenje – to je največja molitev! Še posebej se zakrament priporoča za srečno zadnjo uro. Ko nekdo umira, naj bo ob njem vsa družina in zanj moli, saj je smrt tudi del našega življenja. Kdor prejema Jezusa ne umre v strahu, ampak v miru.

Velika milost je tudi sveta spoved. Na smrt se je potrebno pripraviti, saj ne vemo, kdaj bo ta trenutek. Po smrti se duša loči od telesa. Za dušo, ki gre k Bogu, lahko nekaj storimo. Za duše v vicah je potrebno moliti, darovati sv. mašo, darovati popolni odpustek ali opraviti dobro delo. Duše v vicah nam lahko pomagajo in so nam hvaležne. Ob koncu poučevanja nas je g. Brest še opomnil, da se več priporočamo godovnim zavetnikom in različnim svetnikom, ki so upodobljeni po naših cerkvah.

 

Vrhunec srečanja je bila sveta maša, po kateri so prisotni radi pristopili k molitvi za potrebe posameznikov. Hvala Bogu za to prijetno, poučno in milostno srečanje.

 

 

 

 

 

 

 

 

Zapisala: Milena Grabušnik,

Fotografije: Cvetka Ajd